Skoraj vsak je že slišal za biološko vojskovanje. V primeru vojne zastrupite sovražnikove zaloge vode in raztrosite viruse in bakterije. To ni nič novega, toda ste se kdaj vprašali, kje opravljajo tovrstne poizkuse? Navajamo nekaj primerov:

Leta 1950 je ladja ameriške MORNARICE ob preizkušanjem napadalnih in obrambnih sposobnosti biološkega orožja, za šest dni zameglila San Francisco z bakterijo Serratia. Skoraj vsak od 800.000 prebivalcev čutil vsaj majhne posledice. Danes je znano, da bakterija Serratia povzroča pljučnico, ki je lahko smrtna.

Američane niso bombardirali zgolj z mikrobi, temveč tudi z nečem, ki je precej bolj učinkovito. NBC je 16. julija 1981, objavila, da je bil severozahodni del ZDA tudi več let tarča sovjetskih nizko frekvenčnih napadov.

Ti radijski valovi so bili naravnani na biološke električne frekvence. Znani so kol ELF (extreme low frequencies ~ izjemno nizke frekvence): na začetku tega stoletja jih je odkril NIKOLA TESLA. Leta 1884 se je Tesla zaposlil pri Edisonu, a sta se zaradi drugačnih pogledov na pridobivanje električne energije njuni poti kmalu razšli, in Tesla se je odločil, da bo delal pri Edisonovemu tekmecu, Westinghousu. Leta 1892 je na Niagarskih slapovih začela delovati prva postaja na izmenični tok, ki jo je načrtal Tesla, konstruiral pa Westinghouse. Nedolgo zatem je Tesla vstopil v »znanstveni super svet«, kamor, kolikor nam je znano, mu do zdaj ni mogel slediti še noben drug znanstvenik. Kaže, da je le bankir J. P. MORGAN (J. P. Morgan & Co. je bil ameriški predstavnik N. M. Rothschild & Co.),ki je financiral Westinghousa doumel, kaj se pripravlja. Tesla je začel razumeti energetsko polje, ki obkroža zemljo in izpolnjuje vesolje, in izkoriščati njegovo energijo seveda brezplačno. Istočasno je uporabil energetsko polje etra za različne oblike komuniciranja  in prenašanja energije. Energetski viri, kot so premog, nafta in voda bi postali odveč, kot tudi visoko napetostni električni vodi. Ladje, avtomobili, letala, tovarne in hiše bi si lahko dovajale energijo neposredno iz energetskega polja etra. Do konca leta 1898 se je Tesla na svojem eksperimentalnem področju v Colorado Springsu. ki ga je financiral J. P. Morgan, že zelo približal tehnični rešitvi za pridobivanje energije iz etra. Danes je ta tehnologija znana kot »gravitacijska energija« oz. »tahionska energija«. Morgan je zelo dobro razumel, kaj to odkritje pomeni. Nadzor z elektriko, nafto, bencinom, premogom itd. ne bi bila več zagotovljen. Zato je ukazal naj z delom prekine. Teslin center v Colorado Springsu pa uniči. A Tesla ni odnehal. Do svoje smrti. 7. januarja, 1943. je izumil vrtoglavo število iznajdb, nekatere revolucionarne in nekatere, o posledicah katerih lahko tudi danes zgolj ugibamo. Njegove iznajdbe bi lahko zemljo v kratkem času spremenile v raj - kot zdaj veste, to ni tisto, kar naši manipulatorji hočejo. Med temi iznajdbami so stroji, ki lahko zbirajo energijo iz etra (danes tahionskega polja) in jo transformirajo v uporabno energijo, ter »prevodnik trdih stanj« (1931), ki je poganjal poseben električni motor, nameščen v luksuzni limuzini, in omogočal zmogljivosti podobne bencinskemu motorju. Avto so testirali teden dni pri hitrosti 130 km/h - cena bencina: NIČ! (Ta naprava v velikosti vinske steklenice je proizvedla dovolj energije za celotno gospodinjstvo!). Nadalje mu je uspelo povzročiti umetne potrese, z vibracijo, ki jo je povzročil v tahionskem polju, ki se je potem prenesla na materijo. Nekoč mu je uspelo izzvati potres v bloku v New Yorku. Poleg tega, da je imel patent za daljinsko vodenje vozil (1898), je razvil tudi brezžični prenos energije.

S tako imenovano psihotroniko, s Teslinimi orožji, ki jih je relativno lahko izdelati, je mogoče vplivati na budno zavest vojakov, in tako onemogočiti njihovo voljo do napada. V članku revije Magazine 2000. št. 97. december 1993, beremo:

»Nova psihotronična orožja: - Se spomnite podobe iz zalivske vojne, ko je na tisoče iraških vojakov, ki so kapitulirali, prišlo iz svojih jarkov, in se predajalo celo novinarjem, in bilo dobrodošel »kanon futer« za topove, kljub belim zastavam? Vse več in več vojaških strokovnjakov je zdaj prepričanih, da do nenadne predaje ni prišlo zaradi slabe preskrbe Saddamovih čet, temveč zaradi ameriških psihotroničnih orožij za nadzor uma. Nekatere od teh visoko razvitih tehnoloških orožij izkoriščajo učinek radijskih valov na človeške možgane. Januarski izvod (1993) revije »Aviation Week and Space Technology« je poročal, da ameriški obrambni minister opremlja rakete z napravami, ki lahko ustvarjajo elektromagnetne impulze (EMP-je), ki lahko »paralizirajo« nasprotnika, ne da bi bilo treba uporabiti atomsko, biološko ali kemično orožje. Ta vrsta orožja je bil v glavnem namerjena za motenje sovražnikovih elektronskih sistemov. Druge naprave uporabljajo nadzvočne ali EFL (izjemno nizke frekvence) valove, ki povzročajo slabost in bruhanje, in zmedejo orientacijo napadenih. Njihov doseg je vsak 2.500 kilometrov ...«

Prav tako, kot je mogoče zmanjšati agresivnost, je mogoče povzročiti centre agresije, iz katerih se lahko razvijejo državljanske vojne, nemiri, množični samomori, sovraštvo.

''Insiderske'' publikacije  pogosto  pišejo o tako imenovanih Teslinih orožjih. To se zelo sposobne naprave, ki za svojo moč izkoriščajo neomejen potencial tahionskega polja. Najbolj znani na tem področju so ameriški vojaški polkovnik in fizik Thomas E. Bearden in ameriška fizika Sidney Hurwitz in Guy Obolensky. Zadnja dva sta dolga aktivno delala za izraelske obrambne sile. Leta 1969 je Hurwitz konstruiral Teslino orožje, ki je v polmeru 300 metrov drastično povečalo ali zmanjšalo gravitacijsko težo kovin. Hurwitz je, na primer, lahko povzročil, da je majhna  pištola tehtala več kilogramov in spremenila dimenzije, da naboji niso več ustrezali. Z močnejšim vplivanjem so kovinski deli orožja razpadli na kose »kot testo«. (Ti poskusi so bili posneti in so prikazani v video trilogiji UFO''s: From Legend to reality, Top Secret, The Contact; vsebujejo tudi intervju z Thomasom E. Beardnom).

vir: www.misteriji.net

', '', 'full_html');
INSERT INTO `field_data_body` (`entity_type`, `bundle`, `deleted`, `entity_id`, `revision_id`, `language`, `delta`, `body_value`, `body_summary`, `body_format`) VALUES
('node', 'article', 0, 6, 6, 'en', 0, '

Vremensko vojskovanje

Vremensko vojskovanje prav tako spada med področja o katerih ljudje ne vedo ničesar. Preden si jih ogledamo, naj se z vremenom najprej spoznamo na splošno.

Verjamemo, da je glavni problem, ki povzroča današnje anomalije v vremenu ta, da se zemlja polagoma ohlaja, podvojitev CO2 v atmosferi, pa povzroča segrevanje (pojav tople grede). Članek v Neue Solidarität z dne 24. februarja 1993 dodaja:

Vremensko vojskovanje

Vremensko vojskovanje prav tako spada med področja o katerih ljudje ne vedo ničesar. Preden si jih ogledamo, naj se z vremenom najprej spoznamo na splošno.

Verjamemo, da je glavni problem, ki povzroča današnje anomalije v vremenu ta, da se zemlja polagoma ohlaja, podvojitev CO2 v atmosferi, pa povzroča segrevanje (pojav tople grede). Članek v Neue Solidarität z dne 24. februarja 1993 dodaja:

»Pred kratkim smo v znani reviji Nature lahko prebrali, da je velik razdor med ''klimatsko katastrofo'', ki jo napovedujejo dragi veliki računalniki in realnostjo. V izdaji 28. januarja smo objavili članek Jonathana D. Kahla. z naslovom ''Odsotnost kakršnegakoli pojava tople grede nad Arktičnim oceanov zadnjih štiridesetih letih''.«

Že začetek članka kaže za kaj pri vsem tem gre:

Navaja, da je splošni model krožnega sistema atmosfere predvidel povišanje temperature na višjih zemljepisnih širinah ... Objavili so izmerjene temperature v spodnji troposferi nad arktičnim oceanom med letoma 1950 in 1990. Analizirali so več kot 27.000 temperaturnih vzorcev ... Večina rezultatov statistično ni bila pomembnih. Prav posebej niso opazili nikakršnega povišanja temperature na površini, kot predvidevajo (klimatski) modeli: v resnici so odkrili znatno ohladitev med poletjem in jesenjo nad zahodnim Arktičnim oceanom. To razhajanje kaže na to, da današnji klimatski modeli ne zmotno predstavljajo fizični proces, ki vpliva na polarna območja.

Moira Timms v The Six o''clock Bus (Avtobus ob šestih, Turnstone Books, London, 1979) piše, da opazovalnice na tečajih poročajo, da je v zadnjih tridesetih letih temperatura padla za približno 6° C.

Neue Solidarität nadaljuje:

»Prenagljeno bi bilo sklepati, da so modeli tople grede neustrezni, in to iz preprostega razloga: modele tople grede se ne da ovreči z nobenimi meritvami ali kakršnimikoli drugimi znanstvenimi dejstvi. So neovrgljivi, ker nimajo ničesar skupnega z znanstvenimi izjavami. Klimatski modeli so manipulativni sociološki instrumenti, ki iz dovoljšnjega števila zunanjih parametrov in samovoljnega opazovanja dovoljujejo konstrukcijo katastrofalnih scenarijev,  z maksimalnim političnim potencialom, da ''pridejo skozi''. Zatorej napovedujemo, da se bodo prav Kahlovi podatki, ki danes očitno nasprotujejo klimatskim modelom - v samo nekaj tednih uvrstili med najboljše potrditve modela tople grede. Fleksibilnosti teh modelov nikakor ne smemo podcenjevati.«

Tema, ki se nikoli ne pojavi v medijih, je možnost nove ledene dobe. Po desetletnih proučevanjih vzorcev kamnin in zemlje, so mnogi ugledni meteorologi in geologi prišli do sklepa, da bo v naslednjih petdesetih letih nastala nova ledena doba. Nastanek ledene dobe je po njihovem mnenju neodvisen od učinka tople grede, ki jo povzroča onesnaženje atmosfere. V le nekaj desetletjih naj bi ohladitve bile enake sedanjim otoplitvam.

Se bolj zaskrbljujoče je, če upoštevamo, da lahko le 1 % manj sončne svetlobe povzroči ledeno dobo. Zmanjšanje radiacije zaradi onesnaževanja okolja je manj moleče kot pa dejstvo, da bi lahko gigantski vulkanski izbruhi znatno oslabili sončno svetlobo. Oblaki drobcev prahu, ki pri teh izbruhih nastanejo, se lahko leta zadržujejo v stratosferi in znatno zmanjšajo temperaturo na površini zemlje. Zelo malo tovrstnih informacij se pojavi v medijih.

Obstaja pa tudi popolnoma drugačna razlaga o vremenu, in o tej mediji prav tako molčijo.

Da današnje vremenske razmere ne moremo vedno označiti kot »muhavost«, in da so naravne katastrofe, potresi, viharji in vetrovna obdobja vse drugo kot »božja kazen«, kaže sledeči citat Moire Timms iz, že omenjene knjige Avtobus ob šestih:

 Brez izpopolnjene teorije o tem, zakaj se klima spreminja, so vsi človeški poskusi, da jo preoblikujejo, nevarni (podobno kot terapija z zdravili, ki se bori s simptomi, ne da bi napadla vzrok). Je to tisto, na kar je namigoval Johann Friede? ''Ne bo vse rezultat naravnih vzrokov, temveč bo človeštvo poseglo po oblakih in na ta način ogrozilo svoj lastni obstoj''. ... Leta 1975 je bilo samo v ZDA aktivnih devet vladnih programov in šestinšestdeset programov drugih agencij. Ti programi obsegajo preštevilne klimatske eksperimente, kot so sejanje delcev po oblakih za kondenzacijo in nastanek dežja, za zatiranje toče, razprševanje megle, za odvračanje snežnih metežev in padanja snega, povzročanje potresov in plim, onemogočanje strel itd. Če se bo zdajšnja težnja težko napovedljivega in hladnega vremena nadaljevala, bodo severna Amerika, Kanada, severna Evropa in Rusija trpele najhujše posledice. Kraja vremena, z dodatkom kompleksnih tehnoloških sredstev, ko se bo slabo vreme preusmerjalo nad revne države, bi lahko v bližnji prihodnosti predstavljala zelo resen problem, ko bodo ''naravne'' katastrofe, lakota in neurja prizadele manj razvite države. To bi celo lahko pripeljalo do vojne. Kot vsi poskusi za izkoriščanje naravnih sil, bo tudi ta pripeljal do mnogih nezaželenih posledic. Do sedaj niso bili sprejet še nobeni mednarodni zakoni, ki bi omejevali ''vremenski monopol'', ki se že sam po sebi zdi zelo dobičkonosen. Ustvarjanje ''vremena'' na enem kraju pa je mogoče le z vplivanjem na njegov potencial drugod.

Leta 1973 je Honduras obsodil ZDA kraje dežja, in povzročitve hudega neurja, ko so ZDA spremenile smer hurikana ''Fifi'', da bi zavarovale turistično industrijo na Floridi. Hurikan je povzročil najhujšo škodo v zgodovini Hondurasa. El Salvador, ki je trpel huda neurja, je proti ZDA naperil podobne obtožbe, kot tudi Japonska, ki smatra, da jo je spreminjanje smeri tajfunov iz njihovega izvornega mesta v Guamu, oropalo pičlega, a življenjsko pomembnega dežja. Rodezijo in Izrael so sosednje države obsodile kraje dežja ... ZN se ukvarjajo z smernicami o prepovedi vojne z okoljem, a to je kompleksna in težavna zadeva, in skoraj nemogoče je dovolj močno zavezati mošnjo. V ''The Cooling - Ohladitev'' Lowell Ponte citira vojake, ki so priznali, da so letala ZDA zaustavila neurje na Filipinih in na Azorih, da bi s tem zavarovali vojaške interese ZDA, niso pa hoteli ugoditi prošnjam mnogih afriških držav z območja južne Sahare, ki so trpele zaradi viharjev in lakote, z utemeljitvijo, naj naslovijo ameriške zasebne družbe. Ponte prav tako opisuje načrte Sovjetov za drastične spremembe normalnih vremenskih vzorcev znotraj SZ, kar naj bi pripomoglo k povečanju kmetijske proizvodnje.«»Pred kratkim smo v znani reviji Nature lahko prebrali, da je velik razdor med ''klimatsko katastrofo'', ki jo napovedujejo dragi veliki računalniki in realnostjo. V izdaji 28. januarja smo objavili članek Jonathana D. Kahla. z naslovom ''Odsotnost kakršnegakoli pojava tople grede nad Arktičnim oceanov zadnjih štiridesetih letih''.«

Že začetek članka kaže za kaj pri vsem tem gre:

Navaja, da je splošni model krožnega sistema atmosfere predvidel povišanje temperature na višjih zemljepisnih širinah ... Objavili so izmerjene temperature v spodnji troposferi nad arktičnim oceanom med letoma 1950 in 1990. Analizirali so več kot 27.000 temperaturnih vzorcev ... Večina rezultatov statistično ni bila pomembnih. Prav posebej niso opazili nikakršnega povišanja temperature na površini, kot predvidevajo (klimatski) modeli: v resnici so odkrili znatno ohladitev med poletjem in jesenjo nad zahodnim Arktičnim oceanom. To razhajanje kaže na to, da današnji klimatski modeli ne zmotno predstavljajo fizični proces, ki vpliva na polarna območja.

Moira Timms v The Six o''clock Bus (Avtobus ob šestih, Turnstone Books, London, 1979) piše, da opazovalnice na tečajih poročajo, da je v zadnjih tridesetih letih temperatura padla za približno 6° C.

Neue Solidarität nadaljuje:

»Prenagljeno bi bilo sklepati, da so modeli tople grede neustrezni, in to iz preprostega razloga: modele tople grede se ne da ovreči z nobenimi meritvami ali kakršnimikoli drugimi znanstvenimi dejstvi. So neovrgljivi, ker nimajo ničesar skupnega z znanstvenimi izjavami. Klimatski modeli so manipulativni sociološki instrumenti, ki iz dovoljšnjega števila zunanjih parametrov in samovoljnega opazovanja dovoljujejo konstrukcijo katastrofalnih scenarijev,  z maksimalnim političnim potencialom, da ''pridejo skozi''. Zatorej napovedujemo, da se bodo prav Kahlovi podatki, ki danes očitno nasprotujejo klimatskim modelom - v samo nekaj tednih uvrstili med najboljše potrditve modela tople grede. Fleksibilnosti teh modelov nikakor ne smemo podcenjevati.«

Tema, ki se nikoli ne pojavi v medijih, je možnost nove ledene dobe. Po desetletnih proučevanjih vzorcev kamnin in zemlje, so mnogi ugledni meteorologi in geologi prišli do sklepa, da bo v naslednjih petdesetih letih nastala nova ledena doba. Nastanek ledene dobe je po njihovem mnenju neodvisen od učinka tople grede, ki jo povzroča onesnaženje atmosfere. V le nekaj desetletjih naj bi ohladitve bile enake sedanjim otoplitvam.

Se bolj zaskrbljujoče je, če upoštevamo, da lahko le 1 % manj sončne svetlobe povzroči ledeno dobo. Zmanjšanje radiacije zaradi onesnaževanja okolja je manj moleče kot pa dejstvo, da bi lahko gigantski vulkanski izbruhi znatno oslabili sončno svetlobo. Oblaki drobcev prahu, ki pri teh izbruhih nastanejo, se lahko leta zadržujejo v stratosferi in znatno zmanjšajo temperaturo na površini zemlje. Zelo malo tovrstnih informacij se pojavi v medijih.

Obstaja pa tudi popolnoma drugačna razlaga o vremenu, in o tej mediji prav tako molčijo.

Da današnje vremenske razmere ne moremo vedno označiti kot »muhavost«, in da so naravne katastrofe, potresi, viharji in vetrovna obdobja vse drugo kot »božja kazen«, kaže sledeči citat Moire Timms iz, že omenjene knjige Avtobus ob šestih:

Brez izpopolnjene teorije o tem, zakaj se klima spreminja, so vsi človeški poskusi, da jo preoblikujejo, nevarni (podobno kot terapija z zdravili, ki se bori s simptomi, ne da bi napadla vzrok). Je to tisto, na kar je namigoval Johann Friede? ''Ne bo vse rezultat naravnih vzrokov, temveč bo človeštvo poseglo po oblakih in na ta način ogrozilo svoj lastni obstoj''. ... Leta 1975 je bilo samo v ZDA aktivnih devet vladnih programov in šestinšestdeset programov drugih agencij. Ti programi obsegajo preštevilne klimatske eksperimente, kot so sejanje delcev po oblakih za kondenzacijo in nastanek dežja, za zatiranje toče, razprševanje megle, za odvračanje snežnih metežev in padanja snega, povzročanje potresov in plim, onemogočanje strel itd. Če se bo zdajšnja težnja težko napovedljivega in hladnega vremena nadaljevala, bodo severna Amerika, Kanada, severna Evropa in Rusija trpele najhujše posledice. Kraja vremena, z dodatkom kompleksnih tehnoloških sredstev, ko se bo slabo vreme preusmerjalo nad revne države, bi lahko v bližnji prihodnosti predstavljala zelo resen problem, ko bodo ''naravne'' katastrofe, lakota in neurja prizadele manj razvite države. To bi celo lahko pripeljalo do vojne. Kot vsi poskusi za izkoriščanje naravnih sil, bo tudi ta pripeljal do mnogih nezaželenih posledic. Do sedaj niso bili sprejet še nobeni mednarodni zakoni, ki bi omejevali ''vremenski monopol'', ki se že sam po sebi zdi zelo dobičkonosen. Ustvarjanje ''vremena'' na enem kraju pa je mogoče le z vplivanjem na njegov potencial drugod.

Leta 1973 je Honduras obsodil ZDA kraje dežja, in povzročitve hudega neurja, ko so ZDA spremenile smer hurikana ''Fifi'', da bi zavarovale turistično industrijo na Floridi. Hurikan je povzročil najhujšo škodo v zgodovini Hondurasa. El Salvador, ki je trpel huda neurja, je proti ZDA naperil podobne obtožbe, kot tudi Japonska, ki smatra, da jo je spreminjanje smeri tajfunov iz njihovega izvornega mesta v Guamu, oropalo pičlega, a življenjsko pomembnega dežja. Rodezijo in Izrael so sosednje države obsodile kraje dežja ... ZN se ukvarjajo z smernicami o prepovedi vojne z okoljem, a to je kompleksna in težavna zadeva, in skoraj nemogoče je dovolj močno zavezati mošnjo. V ''The Cooling - Ohladitev'' Lowell Ponte citira vojake, ki so priznali, da so letala ZDA zaustavila neurje na Filipinih in na Azorih, da bi s tem zavarovali vojaške interese ZDA, niso pa hoteli ugoditi prošnjam mnogih afriških držav z območja južne Sahare, ki so trpele zaradi viharjev in lakote, z utemeljitvijo, naj naslovijo ameriške zasebne družbe. Ponte prav tako opisuje načrte Sovjetov za drastične spremembe normalnih vremenskih vzorcev znotraj SZ, kar naj bi pripomoglo k povečanju kmetijske proizvodnje.«

Iluminatski načrti

Leta 1992 v pogovaru z gospo v Sidneyu, v Avstraliji, ki ne želi biti imenovana. Delala je za avstralsko »čistilno brigado«, in kot njena pripadnica tudi vstopila v podzemno bazo v PINE GAP. Povedala je - vzklic grožnjam - da Pine Gap sega približno trinajst kilometrov globoko, deluje po načelih  proste energije, ima jezera, viseče železnice, lastno sadje in zelenjavne vrtove itd. Po uradnih informacijah lahko Pine Gap brez težav prenese neposredni jedrski udarec. (Več o Pine Gapu v knjigi Stana Devoa Cosmic Conspiracy /Vesoljna zarota/).

ALTERNATIVA 3 naj bi stekla že leta 1959. Ob koncu petdesetih so s pomočjo nemških znanstvenikov, ki so pomagali graditi nemške krožnike - med drugimi Viktor Schauberger (Vril 7) - in z uporabo tehnologije NPL-jev, ki so strmoglavili v zahodnem delu ZDA, že izgradili ameriške krožnike. Vzporedno z uradnim vesoljskim programom je stekel tajni program o raziskavi luninega površja s pomočjo tehnologije letečih krožnikov. Leta 1960 sta začeli s skupnim delom Američanov in Rusov dve bazi, postavljeni na vzhodnem robu MARE IMBRIUM. To sta ARHIMEDOVA in CASSINIJEVA BAZA. poimenovani po kraterjih, kjer so ju zgradili. Baze na luni so bile načrtovane kot postajališče na poti proti Marsu.

22. maja 1962. naj bi prišlo do prvega človeškega pristanka na Mars. Ta pristanek, pa tudi polet nad Marsovim površjem s komentarjem ameriške in ruske posadke je bil posnet s krožnika.

Januarja 1977 je uslužbenec NASA, Harry Carmell, film izročil uglednemu astronomu, siru Williamu Ballantineu.

6. februarja 1977, se je Ballantine nameraval sestati z Johnom Hendryjem, direktorjem dnevnega časopisa, da se dogovorita o objavi filma. Na poti do Hendryja je umrl v skrivnostni avtomobilski nesreči. S pomočjo Ballanteinove žene in Carmella je film končno prispel v roke »znanstvene« skupine angleške postaje »Sceptre TV«. Predvajali so ga v oddaji »Znanstveno poročilo«. Postaja je kmalu zatem prejela namig, da bo izgubila svojo licenco, če bo nadaljevala s poročanjem o tej temi. Film, posnet iz kabine letečega plovila, kaže kratek pogled na instrumente, ki so zabeležili zunanji zračni pritisk 700 milibarov in zunanjo temperaturo 4° celzija. Astronavti, katerih glasovi so prav tako bili posneti, so odobravajoče zaklicali: »Je 22. marec 1962, smo na Marsu in imamo zrak!«

vir: www.misteriji.net