Cilj udara je izkoristiti evro dolžniško krizo kot vozilo skozi katero se bo ustvarilo Evropsko Zvezno Super Državo, ki bo prenesla preostali nadzor nad nacionalnimi zadevami v Bruselj. Globalisti so že začeli z procesi in ročno izbrali dva neizvoljena pomagača, ki sta zamenjala demokratično izvoljene premiere v Grčiji in Italiji.

Silvio Berlusconi je polkovnik Gaddafi Evrope. Kljub odvratnemu osebnostnemu značaju se je Berlusconi izkazal za oviro pri udaru bankirjev in bil naglo odstranjen, ne po volji ljudi, ampak kot Time Stephen Faris pojasni, po volji insajderjev ki nadzorujejo trge.

»Prejšnji ponedeljek so se investitorji kolektivno odločili, da mu ni več možno zaupati na čelu evroobmočja tretje največje ekonomije in stroške zadolževanja dvignili na krizno raven. Ob koncu tedna ni Berlusconi samo zaključil, ampak tudi ideja o glasovanju za njegovo zamenjavo. Trgi so spregovorili ni jim všeč ideja, da bi vprašali volivce. ‘Država potrebuje reforme, ne volitve,« je povedal Herman Van Rompuy, predsednik Evropskega Sveta na obisku v Rimu.’«

Berlusconijeva zamenjava je odličen pomagač globalistov, nekdanji EU komisar Mario Monti, mednarodni svetovalec pri Goldman Sachs, Evropski predsednik Rockefellerjeve Trilateralne komisije in vodilni član Skupine Bilderberg. Monti je varna odločitev za naslednji korak udara bankirjev, ko bo evro kriza ugrabljena za koncertiranje še več moči v roke taistih ljudi, ki so jo povzročili že v začetku.

»To je tolpa kriminalcev, ki nam je prinesla finančno katastrofo. Kot bi naročili požigalcu naj ugasne požar,« komentira Alessandro Sallusti, urednik milanskega časopisa Il Giornale v lasti Berlusconijeve družine.

Podobno, ko si je grški premier George Papandreou drznil predlagati naj Grki na referendumu odločajo o »varčevalnih ukrepih«, je bil ta v nekaj dnevih odstranjen in zamenjan z Luckasom Papademos, nekdanji podpredsednik ECB, občasni profesor na Harvardu in višji ekonomist v Bostonskemu FED (Zvezne Rezerve).

Papademos in Monti sta bila nameščena kot neizvoljena voditelja iz razloga, ker »ne bosta odgovarjala javnosti«, opomni Faris in ponovno ilustrira fundamentalno diktatorstvo in nedemokratičnost celotne Evropske Unije.

Juriš na pogubno retoriko o kolapsu evro območja je lahko še na zvijača za koncentracijo moči v roke EU, da bi ustvarili še bolj centralizirano Evropsko ekonomsko vlado, ki bo diktirala odločitve vsem državam članicam.

In glej, Evropska Centralna Banka se zdaj hvalijo kot rešitelj evrocone, s posojili Italiji, Franciji in Španiji.

In kdo je bil nastavljen za predsednika Evropske Centralne Banke kot »rešitelj Evrope«? Nihče drug kot Mario Draghi – nekdanji podpredsednik Goldman Sachs International. Mar zaznavate trend?

Seveda bodo v teh posojilih kavlji, klavzule in pogoji, ki bodo dosegli prav to kar so EvroKrati želeli doseči že od samega začetka, bolj zbližano »politično unijo«, kot je povedala nemška kanclerka Angela Merkel, ali z drugimi besedami, zvezno superdržavo, ki bo odstranila drobovje nekdaj suverenih in neodvisnih Evropskih narodov in jih predala v Bruselj.

Celotna EU dolžniška kriza ni nič drugega kot očitni bančni državni udar, osnovan pooblastiti taiste finančne teroriste, ki so povzročili začetni propad v letu 2008 z nenadnim umikom ogromnih količin kreditov s trga.

Prevaranti ki so izstrelili mehurček že na začetku, zdaj sami sebe postavljajo v vloge junakov, ki naj bi rešili svet pred svetovno depresijo – za ceno Evropskih nacionalnih držav, ki bodo predale nadzor nad svojim gospodarstvom, neizvoljenim EU diktatorjem, kot je Herman Van Rompuy in Jose Manuel Barroso.

Banke Evrope so novi fevdalni graščaki in gospodarji. Vsi Evropejci ji sedaj služijo kot zadolženi podložniki, tako ali drugače.

Če razbijemo vse šibke zaslone zvijač in zastiralno kompleksnost, kar vidimo v Evropi je kontinent zadolženih podložnikov, zavezanih bankam pod bičem Evropske Unije in njene vere, Evro.

Vem da to ni lepa slika ki jo predstavljajo gospodarji EU, blaginje zgrajene ne le na zadolženosti, ampak reševanje problematike zadolženosti z še več dolgovi, vendar je to realnost za lažno fasado evro območja o gospodarski »svobodi«.

Kako drugače lahko imenujemo togo prevlado velikih bank, kot pa neo-fevdalizem? Tako ali drugače je vsaka od 27 držav članic, državljane zavezala rizikom velikih mednarodnih bank, od katerih je večina iz Evrope.

Sredi zavajajočega prekrivanja glasov in agend je ta le eden: rešiti velike Evro banke. Vse ostalo je le mehanika. Banke so nove graščine, bančniki so novi fevdalni gospodarji in politični predstavniki EU in njeni vplivni predstavniki narodov so hlapčevski podložniki, ki uveljavlja »državno pravo«.

Tukaj je temeljno dejstvo: trilijonov evrov dolgov ni moč nikoli odplačati. V ne-fevdalnem sistemu, tistem kjer bankirji niso gospodarji, bi to dejstvo priznali in ukrepali: 50% dolgov se odpiše z enim zamahom, vse banke, katerih premoženje je bilo uničeno, bi bile razglašene za plačilno nesposobne in likvidirane. Preostanek dolga, bi prevzel ekonomski presežek vsakega zadolženega naroda in nov, decentraliziran bančni sektor, strogo omejen in nastale bi manjše banke.

Do točke ko je »nemogoče«, Evropa ni nič drugega kot neo-fevdalna kleptokracija, ki služi bančnim gospodarjem.

Grški delavec, čigar plača je bila znižana, zaradi »varčevanja«, ki so jih zahtevale banke kot tudi nemški delavec, bo plačeval višje davke za nemške in francoske Bančne Lorde. Čeprav se nemcu neprestano govori da odplačuje dolg Grčije, je resnica, da je Grčija le kanal: dejansko plačuje Evropske bančne Lorde.

Vse to namerno zavajanje lahko razčistimo če vprašamo: kakšna tragedija čaka Evropo če se ves suveren dolg v EU izbriše? Ena in edina »tragedija« bi bila uničenje »prevelikih« bank, ne le v Evropi ampak po vsem svetu, potem bi njihova nezmožnost servisiranja svojih obveznosti do drugih velikih bank prevrnila tudi te.

Metem ko politični služabniki pravijo tej možnosti katastrofa, bi ta za 500 milijonov evropskih zasužnjenih podložnikov pomenila svobodo. Z višine vzvišene graščine, izguba ogromne koncentracije moči in bogastva, zagotovo zgleda kot katastrofa za Lorde in njihove politične strežnike. A za zasužnjene podložnike ki se soočajo z generacijami podložništva, bi uničenje bank pomenila zmago nad tiranijo.

Samo za osvežitev spomina; definicija kleptokracije:

Kleptokracija iz stare grščine »tat« in »pravilo« je izraz ki se uporablja za vladne subjekte, ki s prevaro izkoriščajo korupcijo vlade za osebno bogatenje in politično moč, in vladajoči sloj (kolektivno, kleptokrati), s poneverbo državnih sredstev na račun prebivalstva, včasih celo brez pretveze iskrene storitve. Izraz pomeni »pravilo tatov«.

Črpanje bogastva 500 milijonov ljudi z EU centralno vladno mašinerijo, ki služi peščici velikih bank je oblika sistematske poneverbe. Kar se korupcije tiče: kje so politiki, ki bi govorili o prednostih odpisovanja dolgov in uničenja moči velikih bank, popolnoma in v celoti, saj je to edini način osvoboditve ljudi izpod dolžniške tlake.

Medtem ko je najljubša oblika zatiranja Evropske Centralne Banke in njihovih podložnikov, Ustanova Evropske Finančne Stabilnosti, ki si sposoja ali tiska evre v obstoj za financiranje iluzije solventnosti, je hladna realnost da če želimo poplačati trilijone dolgov, potrebno posneti presežek iz dolga podložnikov.

Ker pa politični podložniki kontrolirajo obdavčitve, je njihovo delo izcediti milijarde evrov iz dela njihovih zadolženih tlačanov.

V veliki shemi Evropskega neo-fevdalizma je ena usodna napaka in klečeplazci v EU jo obupno skušajo popraviti v imenu »integ

vir: janez6b 24ur.com (komentar novice Merklova in Sarkozy: Kršitelje je treba kaznovati)