Med značilnosti današnje dobe, tako imenovana obdobja postmoderne, štejemo številna prepletanja, oplajanja ter kombiniranja na različnih področjih socialnega življenja, predvsem pa gre za obdobje, kateremu po mnenju mnogih ni moč najti definitivne začetne točke , ter ene same definicije. Tako je postmoderno med drugim značilno spajanje popularne kulture z visoko kulturo, tako imenovana dominantna kultura se prepleta s subkulturami ter s tem ustvarja nove pomene ter svojevrstne podzvrsti tako rekoč subdominantnih kultur. Zdi se kot, da v današnjem času nov koncept, vsebina ter pomen v kulturni produkciji lahko nastane le še s kombiniranjem že obsoječih konceptov. Postopek (bri)kolažiranja se tako izkaže za aktualnejšega oziroma splošneje uporabljenega, kot se je v dvajsetih letih 20. stoletja, ko je z rojstvom zgodovinske avantgarde prišel v uporabo. Tudi v tem začetnem kontekstu je bil postopek za produkcijo novih konceptov ter pomenov, vendar je bistvena razlika v tem, da se vse videno v predhodnem obdobju postmoderne v njej sami pojavlja znova, a vendar v novih oblikah ter kombinacijah. Po mnenju Huyssena gre za recikliranje samega modernizma, prenešenega v spremenjeni kulturni kontekst. (Polona Kasal, Ljubljana 2006) Sarah Thornton (1995) je po Pierre Bourdieu (1986) opisal subkulturni kapital kot kulturno znanje in proizvod pridobljeni članov subkulture, ki so si s tem dvignili status in se zato razlikujejo od članov drugih skupin. Moderne družbe so kompleksne, stratificirane družbe. Čeprav smo člani iste družbe, se med seboj razlikujemo po družbenem položaju, izobrazbi, generacijski pripadnosti, etnični pripadnosti itd. Posledica tovrstne heterogenosti je lahko kulturna pluralnost. Zato lahko na tem področju opazimo tudi pojav skupin, ki se ne vklapljajo v prevladujoč tok kulture, ampak izoblikujejo svoj posebni sklop vrednot, norm in vzorcev vedenja. V takšnih primerih govorimo o subkulturi. Včasih uporabljamo tudi izraz kontrakultura in to takrat, ko gre za subkulturo, ki je v neposrednem konfliktu s prevladujočo ali dominantno kulturo.

Gre torej za popolno zavračanje prevladujočih norm in vrednot. Kot primer subkulture, ki se je tudi pri nas v Sloveniji razvila in obstaja na etnični podlagi, bi navedli subkulturo ROMOV. Njihov način življenja se pogosto razlikuje od prevladujočega v širšem družbenem okolju. Navedemo lahko tudi primer Amišev. Morda se jih spomnite iz filma »Priča«. Sekta je nastala v 16. Stol. V Nemčiji in Švici, zaradi preganjanja so njeni pripadniki v 18. stol. emigrirali v Ameriko (Pennsilvanijo).Preživljajo se večinoma s kmetovanjem. Cenijo fizično delo in odklanjajo vse »pridobitve« moderne dobe (avtomobil, telefon, TV), pehanje za materialnimi dobrinami jim je povsem tuje. Posebno pozornost sociologov pa že od 60-tih let dalje pritegujejo ti.m mladinske subkulture. Pojav najstnikov je bil najprej značilen v ZDA in Anglijo. Za najstnike so smatrali mlade ljudi od časa, ko zapustijo osnovno šolo pa do poroke oz. do dopolnjenega 25. leta starosti. Za obdobje mladostništva in zgodnje polnoletnosti naj bi bilo značilno tudi preoblikovanje vrednot, oblikovanje lastnih prepričanj ter odkrivanja lastnega odnosa do sveta. Mladost naj bi bila zato tudi čas uporništva, zavračanja obstoječih norm in vrednot, iskanja.... To se lahko izraža tudi kot prestopništvo, boemstvo... Seveda so tudi med mladimi samimi pomembne razlike. Nekateri se hitro zaposlijo, drugi nadaljujejo šolanje, razlikujejo se glede razredne pripadnosti in spola. Gre torej za raznolikost mladinskih subkultur, po drugi strani pa mnogi mladi ne oblikujejo kake posebne subkulture. Sodobni angleški sociolog Mike BRAKE omenja npr. Naslednje »kategorije« mladine in zato tudi osnov za oblikovanje različnih subkultur: - Spodobna mladina, ki se drži prevladujočih norm in vrednot in ni udeležena v nobeni subkulturi. - Prestopniška mladina, ki naj bi najpogosteje izhajala iz vrst delavskega razreda, sestavljajo pa jo predvsem mladostniki moškega spola. * Kulturniški uporniki so predvsem iz srednjega razreda in vpleteni v subkulture na obrobju boemskega izročila. Gre za privržence različnih umetnostnih zvrsti (rave!). * Politično militantna mladina, kjer gre lahko za različne skupine: od tistih, ki so proti onesnaževanju okolja, pa do različnih gibanj za državljanske pravice, mirovna gibanja, skine... Gre za tiste, ki so za dosego svojih ciljev pripravljeni poseči tudi po nasilju. Mladinske kulture pogosto izražajo protest proti obstoječim normam in vrednotam in oblikujejo ali poskušajo oblikovati alternativo obstoječemu. V tem smislu je mogoče govoriti o alternativni kulturi. PUNK kot subkultura Začetki punka segajo v sredino sedemdesetih let. Najprej se pojavi v angleških delavskih četrtih. Njegov nastanek povezujejo z nizkim življenjskim standardom, brezposelnostjo, stanovanjskimi problemi in odporom do potrošniške usmerjenosti moderne družbe. Punk gradi svoj protest predvsem na glasbi. Ta je temu primerno glasna, hitra, njena sporočila so kratka in jasna (Sex pistols). Punkovski imidž je raznolik: od tega da se njegovi pripadniki oblačijo v stare, obrabljene obleke, do strogega oblačenja v usnje z značilnimi štrlečimi frizurami, po možnosti ozaljšanimi še z kričeče pobarvanimi lasmi in uhani v ušesu. V Sloveniji se je punk pojavil že l. 1977. Začetniki so bili Pankrti (s Petrom Lovšinom), za njimi se pojavijo še drugi bendi. Punk glasbo so vrteli na Radiu Študent, ŠKUC pa je organiziral številne koncerte domačih in tujih punk skupin.