Get Adobe Flash player

You are here

Home » Diskografija

Divina Tragedia

 

št.
 

NASLOV BESEDILO
1. INTRO  
2. SELVA SKURA Selva Skura - Predpekel 
3. LIMBO Limbo - Prvi krog pekla
4. DIVJE LILJE Divje Lilje - Drugi krog pekla
5. SVEŽE DANES Sveže Danes - Tretji krog pekla
6. NOČEMO NIČ Nočemo Nič - Četrti krog pekla
7. SFLIKANI Sflikani - Peti krog pekla
8. VISOKI ZIDOVI Visoki Zidovi - Šesti krog pekla
9. DRUGEMU EDEN Drugemu Eden - Sedmi krog pekla
10. ZLE SO KOTANJE Zle so Kotanje - Osmi krog pekla
11. LEDENI PLEMENI Ledeni Plemeni - Deveti krog pekla
12. OUTRO  

Divina Tragedija je konceptualni album glasbene skupine VETO. Skupina je navdih za Divino Tragedio dobila v Dantejevi Božanski komediji. Božanska komedija (italijansko La divina commedia) je versko-alegorični ep, ki ga je napisal italijanski pesnik Dante Alighieri. Nastajala je od leta 1309 do 1321. Sprva jo je avtor imenoval samo komedija (Commedia), saj je ta beseda tedaj označevala vsako delo s tragičnim začetkom in srečnim razpletom. Dodatek Božanska je dobila šele po Dantejevi smrti, ko so bralci spoznali njeno pomembnost. Dodelil ga ji je Giovanni Boccaccio. Imela je izjemen vpliv na kasnejšo evropsko književnost.

Na albumu Divina Tragedija je 10 pesmi+uvodni del+zaključni del.

Skupina VETO je Dantejevo Božansko komedijo prenesla v današnje čase in dodala današnjo problematiko. Divina Tragedija tako opisuje današnje grehe sveta, ki verjemite niso nič kaj veliko drugačni od takratnih, le groznejši in veliko bolj izraziti so.
 

Pekel v delu sestavlja devet krogov, po katerih so razporejeni grešniki od blažjih k hujšim. V peklenskem preddverju bivajo duše nevedov, od prvega kroga pa preddverje ločuje Nov Svetovni Red.

 

  1. krog (predpekel): nevedni pravičniki
  2. krog: pohotniki
  3. krog: požeruhi
  4. krog: pohlepniki
  5. krog: jezni in lenuhi
  6. krog: neverniki - heretiki
  7. krog: nasilneži
  8. krog: prevarantje
  9. krog: izdajalci; to je najgloblji del pekla z bivališčem njegovega vladarja Luciferja. Imenuje se Kocit in je okovan v večni led.

Mimo Kocita preidemo na drugo stran Zemlje.

Če bi torej za naš planet lahko trdili, da je votel in da mi pravzaprav živimo na strehi naše hiše, potem bi z isto logiko lahko trdili tudi za ostale planete, da so v tem podobni našemu, le da so njihovi prebivalci toliko bolj pametni in živijo »lepo na toplem«. Predvsem zato, ker nimajo sreče s svojo zunanjo atmosfero, ki je neprimerna za življenje. Mi pa raziskujemo strehe njihovih hiš in trdimo, da je tam življenje nemogoče.

Ivan Mohorič, Odkod človek tvoja pot 1995