You are here
Resnica o Libiji
Vse tole z Libijo in Gadafijem me močno moti, ker ni jasnih mnenj, ker vsi ugibajo, noben pa nič ne ve. Zato sem se odloču da bom predstavu dejstva in mislim da mi nimamo prav nobene potrebe biti pristranski, ko izvemo vse podatke pa lahko pokažemo zrelost in objektiven prostop. Navedel bom res samo objektivne podatke, kjer pa poznamo dve možnosti bom obe omenil. Hvala.

Libija je Sredozemska država, ki se nahaja v Severni Afriki in meji z Egiptom, Tunizijo, Alžirijo, Nigerijo, Čadom (Chadom po ang.) in Sudanom. To je islamska država, ki se razteza na 1,759,541 kvadratnih kilometrih, za njenimi mejami pa živi zgolj 6,5 milijona ljudi, uradno (po podatkih iz leta 2006) pa 5,670,688, torej gostota naseljenosti znaša 3,6 ljudi na kvadratni kilometer. Ta država ima zelo malo vode (po podatkih iz leta 2000, 28% ljudi nima dostopa do "varne" pitne vode), ta problem je zares začel reševati šele Moamer Gadafi, in ostalih prehrambenih surovin, zaradi česar uvaža kar 75% hrane. Državo zatorej rešuje neverjetno naftno bogastvo, ki ga je z izjemnim vodenjem vnovčil Moamer Gadafi. Država zaradi tega vseeno uspešno vzdržuje BDP, ki znaša 90.841.000.000 $ (po podatkih iz leta 2010), torej 13,846$ na prebivalca. Te številke se zdijo velike, a za primer navajam Slovenijo, ki ima na prebivalca npr. več kot 23.000$ BDP (Bruto Domačega Proizvoda).
Libija ima tudi zelo visoko vrednost HDI (Human Development Index), ki znaša 0.755, kar pomeni da se lahko enači z na primer Hrvaško po podatkih iz leta 2010 (Slovenski HDI npr. znaša 0,884, s čimer se uvršča med države z najvišjim HDI). Tolikšen standart pomeni, da ima dobro šolstvo in podobno. Citiram iz wikipedije;
»Indeks človekovega razvoja je primerjalno merilo za države, izračunano iz življenjske dobe, stopnje pismenosti, stopnje izobrazbe in življenjske ravni. Z namenom ocenjevati in primerjati revščino po širših merilih kot le na podlagi dohodkov sta ga leta 1990 ustvarila nobelovecAmartya Sen in vplivni pakistanski ekonomist Mahbub ul Haq s pomočjo Gustava Ranisa z univerze Yale in lorda Meghnada Desaija iz Londonske ekonomske šole in je vse odtlej del Poročila o človekovem razvoju Razvojnega programa Združenih narodov.« (http://sl.wikipedia.org/wiki/Indeks_človekovega_razvoja 21:23h, 2.11.2011)
Zanimiva stvar, ki se tiče Libije je tudi ta, da je vso prebivalstvo skoncentrirano večinoma ob obali, v središču države pa ni skorajda nikogar. Ob obali, torej na območju, ki predstavlja manj kot devetino Libijskega ozemlja, namreč živi kar 90% libijcev. V okolici velikih mest, kot je Tripoli pa gostota naseljenosti naraste kar na 50 prebivalcev na kvadratni kilometer. 88% je mestnega prebivalstva, od tega jih večin aživi v mestih Tripoli, Benghazi in Misrata. 95% ljudi govori Arabsko, 5% pa neuraden jezik Berber ali Tuareg. Berbeško oziroma Taureško govoreči Libijci živijo predvsem v severnem delu države. V javnosti sem opazil da je pojavlja število plemen in klanov v libiji, ki se giblje okoli 7000, žal moram te sanjače seznaniti z resnico, da je klanov oziroma plemen zgolj 140 (http://www.spiegel.de/international/world/0,1518,747234,00.html, tukaj se tudi nahaja ta podatek, članek pa je zanimiv za prebrati, saj omenja vpliv Gadafijevega plemena Qadhadhifa, ki je z Gadafijevim prevzemom oblasti postalo nekoliko vplivnejše. Omenja tudi, da je v Libiji zgolj 30 plemen, ki imajo nekaj politične moči in nekaj političnega vpliva. V članku sogovornik tudi povsem jasno pove, da je Gadafi uspel plemena držati pod kontrolo z podkupovanjem, saj je lojalnim omogočal velike privilegije, opizicijska plemena pa močno kaznoval, znano je na kakšen način. Tako so tisti, ko so z njim sodelovali imeli veliko denarja in dober državni sistem, tisti ki ne pa so trpeli peklenske muke njegovega režima)
Libija ima neverjetno dobro razvite prometne povezave. Vsak četrti Libijec ima avtomobil, kar ne boste v najlepših sanjah našli nikjer v Afriki. Cestne povezave v tej državi so praktično idealne in glede kvalitete na primer presegajo slovenske ceste. Najboljša cestna povezava je povezava z Aleksandrijo v Egiptu. Tudi železnice so v Libiji v uporabi. Nove proge so že v gradnji, vendar je Gadafi padel, zaradi česar je prihodnost nedorečljiva. Imajo tudi zelo dobra letališča, največje se nahaja v Tripoliju.
Poleg tega je v Libiji močno razvit turizem, v prihodnosti je bil načrtovan obist desetih milijonov turistov. Gadafi je zato dobro poskrbel tudi zanje.
Ker je za ogromno pozitivnih sprememb v gospodarstvu Libije kriv Moamer Gadafi, bom najprej omenil to zadne čase zelo popularno osebo:
Med leti 1943 in 1951 je bila večina Libije pod Britanskim in Francoskim nadzorstvom. Bodoči kralj Idris se je iz izgnanstva vrnih hmalu, vendar začel delovati šele leta 1947 , ko so Italjani zaradi zavezniške mirovne pogodbe morali vse zahteve do Libije umakniti.
Nato so stekla pogajanja v Generalni skupščini in 24.decembra 1951 je Libija že razglasila svojo neodvisnost kot Združeno kraljestvo Libije, pod vodstvom prvega in edinega monarha, kralja Idrisa. Takoj, še tega leta so sprejeli tudi ustavo. To je bil velik napredek, v katerega so kralja prisilili v svetu OZN. Kljub temu ta ustava ni bila resno demokratična, saj razglaša islam kot državno religijo, hkrati pa ne priznava raznih pravic, kot so enakost pred zakonom, enake državljanske in politične pravice, enake možnosti itd. V tem času so tudi odkrili naftne rezerve v Libiji in jih začeli izkoriščati, kar je Libiji omogočilo da je postala ena najbogatejših držav na svetu. Kljub temu, se je ves ta denar stekal le v roke kralja Idrisa, kar pa narodu seveda ni bilo po godu. Življenski standart je bil nizek, nepismenost visoka, lahkota in žeja pa tudi. V tem času si je Amerika v Libiji lastila kar nekaj letalskih baz. Tako se je pojavljalo vedno več skupin, ki se niso strinjale z kraljem Idrisom.

1.septembra 1969 je tako majhna skupina vojaških častnikov pod vodstvom 27 letnega stotnika Omarja Moamerja el Gadafija, ki se je šolal vojaštva v Veliki Britaniji, izvedla državni udar in s tem zažela Libijsko revolucijo. Bil je velik navdušenec nad komunizmom in socializmom, zato ga je želel čim prej uresničiti tudi v Libiji. Že takoj so ga priznali za voditelja, vendar je to uradno postal šele kasneje. Leta 1973 je na rojstni dan preroka Mohameda objavil takoimenovan »Five-Point Address«. S tem je napovedal razveljavitev vseh obstoječih zakonov. Oblikoval je obsežen nadzorni sistem z namenom ohranitve revolucije in očiščenja političnih nasprotnikov. Tako naj bi tudi sprožil upravno in kulturno revolucijo. V nadzornem sektorju naj bi bilo od 10 do 20 procentov Libijcev, sam nadzor pa je razširil na vlado, gospodarstvo in izobraževalni sektor. Pobil je mnogo ljudi in celo oblikoval posebno mrežo diplomatov da bi odkrila nekaj desetin političnih beguncev po svetu in jih ubila. AI (Amnesty International) je tako med letoma 1980 in 1987 zabeležila 25 tovrstnih umorov. Na Wikipediji sem zabeležil en zanimiv podatek, vendar je tako šokanten, da upoševam možnost mojega napačnega prevoda, ki se glasi, da je drugače misleče (nasprotnike) umoril javno in da so bile usmrtitve pogosto predvajane po kanalih državne televizije. Ta podatek je v izvirnem jeziku tak:
»Gaddafi executed dissidents publicly and the executions were often rebroadcast on state television channels.«
Tega leta, torej 1973 se je tudi zapletel v vojno s Čadom (ki jo je končal šele po 20-ih letih), ker je nedvomno povzročilo še več nezadovoljstva, a potrebno je povedati da je počel vedno boljše stvari. Leta 1977 je tako Libijo iz republike spremenil v džamaharijo – islamsko socialistično rebubliko (temelječo na islamskem socializmu), državo kjer vladajo množice – oziroma Socialistično ljudsko Libijsko Arabsko džamaharijo. Zaradi tega se je močno povezoval z Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo, katere voditelj -Tito- je bil skorajda da njegov vzornik. Tako je Gadafi moč uradno preložil na generalne ljudske odbore, a mednarodni in domači kritiki pravijo, da so mu sledeče reforme dovolile skoraj neomejeno oblast. Upoštevati moramo tudi to, da je v večino tovrstnih odborov itd. imenoval veliko svojih sorodnikov, ljudi ki so mu zvesti in jim zaupa, podkopuje pa z denarjem, ki ga ima ogromno predvsem zaradi nafte. Tudi v tem novem sistemu opozicije ni toleriral in pod njegovim nadzorstvom je bila preganjana in kaznovana tudi z smrtno kaznijo. Vladna struktura, ki jo je uveljavil je delovala izredno demokratično, priznati pa je potrebno da rezultate volitev nikoli niso objavili, politične stranke pa v Libiji niso bile dovoljne. Še istega leta kot je ustanovil džamaharijo, pa se je vpletel v novo vojno z Egiptom, saj se ni strinjal z podpisom mirovne pogodbe z Izraelom. Topovska stavka se je zaključila po štirih dneh, z 400 mrtvimi Libijskimi vojaki in razsutimi oklepniškimi divizijami. Sledial je še vojna proti Tanzaniji, v kateri je želel rešiti svojega prijatelja Idi Amina. Tudi to vojno so preštevilni vojaki plačali z svojim življenjem. To nam kaže kako agresiven je bil in zakaj imajo mnogi Libijci razlog, da jim ni povšeči.
Vendar je leta 1977 dohodek na prebivalca dosegel vrednost več kot 11.000 $, ki je peti najvišji v Afriki, HDI pa ji je tako narasel, da je bil večji kot v celi Afriki in celo Savdski Arabiji. To je seveda Gadafi dosegel brez zadolževanja in Libijo ohranil popolnoma svobodno. Stopnja pismenosti v državi se je povečala iz 10 na 90 odstotkov, povprečna življenska doba pa se je povečala iz 57 na 77 let. Ženske in črnci so dobili enake pravice kot ostali (kolikor je bilo to mogoče), možnost do dela so dobili tudi delavci migranti, dovoljen je bil dostop do brezplačnega izobraževanja, brezplačnega zdravstvenega zavarovanja in zagotovljena finančna pomoč pri nakupovanju stanovanj. Gadafi je začel tudi z projektom »The Great Manmade River«, ki je prebivalstvu omogočil dostop do pitne in sveže vode tudi več tisoč kilometrov stran od obale, poleg tega pa omogočil ogromne količine mineralno zelo kvalitetne vode za kmetijstvo. S pomočjo tega projekta je Gadafi želel povečati tudi kmetijsko proizvodnjo, ki naj bi po njegovih načrtih poskrbela za dovoljšno samopreskrbo države. Gadafi je uvedel tudi finančno podporo za univerzitetne štipendije in zaposlovanje. Tudi rodnost je zelo močno narasla in število Libijcev vsako leto naraste za 4%. Tako visoko rast prebivalstva ima redkokatera država na svetu, zato se Libija uvršča v sam vrh (vse od vzpoda Gadafija na oblast).
![]()
\r\n
(projekt imenovan "The Great Manmade River" in kmetijske površine sredi puščave)
\r\n
Kljub temu je ogromno denarja zasluženega z nafto vlagal v oboroževanje. Tako je prevzel zelo pomembno vlogo v mednarodni trgovini z orožjem, ter podpiral Tuarege v Maliju in Nigru, upornike v Palestini, Libanonu in na Filipinih, v Evropi pa Iro in Eto. Z orožjem in ljudmi pa je pomagal tudi Nelsonu Mandeli. Ogromno je sanjaril o združeni Afriki, o Afriški uniji, in verjetno predvsem o tem kako bo on na nje čelu. Njegove sanje se niso nikoli uresničile, saj so ga ustavili še na domačem terenu. Očitno je, da njegov režim ni bil prestrog in prekrut, saj sicer mnogi državniki nebi gojili tolikšnih simpatij z njim, vseeno pa lahko rečemo da je mnogim škodoval in mnoge ubil, ter preganjal.
Zanimive so objave zadnjih let. Gadafi daje občutek, da se ej nekoliko počlovečil. Ni le stopil stran od terorizma in se pobotal z ameriko, tudi v javnosti je povedal marsikaj zanimivega, modrega itd. Za primer tale članek z BBC-ja : http://news.bbc.co.uk/2/hi/africa/6425873.stm
Novinarka je z njim izpeljala tudi intervju in enkrat med sestankom ali intervjujem (ni natančno obrazloženo) je dejal tole: "I hope that the Libyan people will not need Muammar Gaddafi in the future. There should be no ruler or instrument to govern them". (Upam da libijsko ljudstvo ne bo potrebovalo Moamerja Gadafija v prihodnosti. Ne bi smelo biti vladarja ali inštrumenta, da jim vlada) Gadafi ne dovoli drugih političnih strank, kaznjuje opozicijo … Ampak, ali bi se morali morda vprašati, če je v resnici v njemu ena velika dobra duša? Se zavedate da z svojim delovanjem verjetno dela več koristi kot škode. Omogoča izobraževanje, visok življenski standard itd., vendar se moramo zavedati, da je kaj takega nemogoče, če 140 plemen nima pod kontrolo, to pa lahko stori zgolj z takšno diktaturo, ki sploh ni tako zelo kruta. V Libiji je zelo verjetno demokracija praktično nemogoča, ljudje morda res še niso zreli za kaj takega. In mislim da ni v Sloveniji trenutno pretirano drugače.
Vrnimo se nazaj h Gadafiju. Libijo je spremenil v skorajšnji "raj" (kolikor je raj v Libiji sploh mogoč) kar se tiče življenjskega standarta. Na začetku sem omenjal same podatke, ki se tičejo Libije, vendar so že nekoliko stari. Podatek o pitni vodi je na primer iz leta 2000 (http://www.unicef.org/specialsession/about/sgreport-pdf/03_SafeDrinkingWater_D7341Insert_English.pdf), novi podatki pa kažejo na to, da dostopa do pitne vode nima le še 3 procente prebivalstva (http://www.nationsencyclopedia.com/economies/Africa/Libya-POVERTY-AND-WEALTH.html#ixzz1GwsZhfx5), da ima možnost izobraževanja vsak Libijec, saj je v Libiji osnovna šola obvezna in traja od šestega do petnajstega leta starosti. Kljub vsem uspehom pa Libiji ni uspelo usposobiti dovolj svojih učiteljev, doktorjev oziroma znanstvenikov, zaradi česar so nekoliko odvisni od tujih predavateljev.
Torej je sistem pod Gadafijem res bil tako zelo slab? Sogovornik sledečega intervjuja trdi, da slabši nebi mogel biti:
http://www.dnevnik.si/objektiv/intervjuji/1042438553
Khaeri Giuma Aboushagor je predstavnik Libijske opozicije v izgnanstvu. Razumno je da mu diktatura ni povšeči, vendar iz intervjuja z njim lahko opazimo da sploh ne pozna razmer v domovini, zaradi tega se je smoterno vprašati kolikšno težo oziroma veljavo mu lahko pripišemo.
»Gadafi je 42 let poniževal libijsko ljudstvo in globoko žalil njegovo človeško dostojanstvo. Polastil se je velikanskega državnega bogastva, deloma da bi utrdil svojo moč, v drugem delu pa zato, da je počival na svojih megalomanskih in praznih blodnjah. Kljub bogastvu je Libija trpela pomanjkanje primerne infrastrukture, šolskega in zdravstvenega sistema. Zaradi vsega tega so Libijci v teh okoliščinah ugledali priložnost za spodobno življenje in pripravljeni so narediti vse, kar bo za to potrebno.«
Pred kratkim sem povedal, da je imela Libija izvrsten zdravstveni sistem, izvrstno šolstvo, infrastrukture pa nisem omenjal saj je vse skupaj nekoliko smešno. Katerekoli podatke o infrastrukturi, ki so starejši in so nastali pred revolucijo bereš, zaslediš da je imela Libija izvrstno infrastrukturo (http://www.nationsencyclopedia.com/economies/Africa/Libya-INFRASTRUCTURE-POWER-AND-COMMUNICATIONS.html), če pa bereš novejše članke (http://www.bbc.co.uk/news/business-14675948, http://www.libyanbusinessservices.com/industries/infrastructure.html, http://tpmdc.talkingpointsmemo.com/2011/10/gop-senator-supports-infrastructure-spending-in-libya-video.php) pa dobiš sliko, kot da je bila Libija pod Gadafijem Infrastrukturno popolnoma revna, porušena in starinska država. In ob videoposnetku, katerega povzetek je zadnji članek (http://www.youtube.com/watch?feature=player_embedded&v=QGEWeytJHsw) pa se ti odpre nekoliko širša slika. Morda enote NATA niso za brez veze rušile na tisoče javnih zgradb, ki jih je Gadafi gradil v času svojega režima. Morda je NATO vse te zgradbe podiral zato, da bo lahko sedaj Amerika služila z gradnjo novih. To je samo malček gradiva za žvečenje.
K.G. Aboushagor pravi tudi tole:
»Sem iz Tripolisa in vem, da je več kot 95 odstotkov prebivalcev mesta proti Gadafiju. Večino krajev v zahodnem delu države oblegajo njegove milice, tako da ljudje ne morejo nikamor pobegniti, prav tako pa nihče ne more do njih.«
To je zanimiv podatek, čeprav se mi zdi pretirano objektiven, sledeči citat pa nas zopet postavi pred vprašanje, če sogovornik sploh ve kdo je Gadafi in kaj je Libija. Če namreč drži kar je povedal, bo treba izbrisati celo Wikipedijo, ponatisniti lepo število knjig in preurediti mnoge spletne strani, saj so potemtakem v njih zapisane same laži:
»Bodiva zdaj objektivna: kaj je Gadafi v 42 letih svoje vladavine naredil dobrega in kaj slabega?
Dobrega? Nič. Vse je bilo slabo. Preprosto: nič ni bilo pomembno in nihče, ne država in ne njenih šest milijonov prebivalcev, pomemben je bil samo on - on in samo on je tisti, ki kaj velja.«
Zatorej vas prosim, da če že preberete cel intervju, prosim preberete še komentarje, ker so zelo kvalitetni in mislim da odražajo realno stanje. Libijci niso navajeni delati, Gadafi jih je popolnoma razvadil. Delati niso rabili ničesar, saj jim je država dala vse, težka dela pa so v večini opravljali migranti. Zato Libijce čakajo izjemno težki časi. Vsak režim ima svoje slabosti. Pod Gadafijem, so morali biti z njim in so imeli vse, tu pa bodo lahko »svobodni« a manipulirani z strani naših Ameriško-Evropskih elit, a bodo morali za to trdo delati.
Za zaključek pa bom povedal še par malenkosti. Sam upor proti Gadafiju je sumljiv in na to opozarja tudi malce pretirano subjektiven članek hrvaškega Zeitgeista, ki ga je v Slovenščino prevedel Tilen Koren (http://www.tilenkoren.com/moc-medijev-i ... ti-libija/). Očitno je da se v ozadju tkejo veliki lobiji in gigantski načrti. In če že kdo začne z usmrtitvami, smrtnimi kaznimi/obsodbami, češ Gadafi je bil kriminalec, mu lahko samo povem, da je bilo lansko leto v ZDA trikrat več usmrtitev kot v Libiji.
-V ZDA so usmrtili 46+ oseb
-V Libiji so usmrtili 18+ oseb
-Na Kitajskem so usmrtili kar 2000+ oseb
-V Severni Koreji so usmrtili 60+ oseb
-V Jemnu so usmrtili 53+ oseb
-V Savdski arabiji so usmrtili 27+ oseb
-V Tajvanu so usmrtili 4 osebe, prav tako pa tudi v Egiptu
(http://en.wikipedia.org/wiki/Use_of_capital_punishment_by_country)
Še nekaj je takih držav, zatorej ne pretiravajmo z smrtnimi obsodbami, tisti, ki jih Libiji najbolj očitajo jih imajo skorajda največ – ZDA. Kar se tiče mučenja pa ni nič zares znano. Je pa dejstvo, da so v preteklosti v Libiji mnoge povsem po nepotrebnem mučili. Nekatere ženske, ki so to dale skozi in preživele, so o tem celo napisale knjige. Šokantno je razkritje mučenja varuške z strani Gadafijevega sina, oziroma žene (http://www.times.si/svet/vila-gadafijevega-sina-prizorisce-hedonizma-in-mucenja--dd2b9cf50e-e0ab0e6044.html članek vreden ogleda, saj se dogajajo grozne stvari. Pa tu ne gre zgolj za libijo, tudi vse ostale bogate družine po svetu si znajo privoščiti marsikaj groznega).
Danes se v Libiji že dogajajo čudne stvari z strani upornikov, a mislim da jih bodo že drugi zelo hmalu omenjali, zato se nanje ne mislim koncentrirati. Vseeno pa povem, da si želijo uporniki šeriatskega prava, ki naj bi bil osnova za novo libijsko zakonodajo. (http://www.rtvslo.si/svet/protestniki-v-libiji-zahtevali-seriatsko-pravo/269474)Šeriatsko pravo je pravo na podlagi muslimanske vere, torej Korana, zatorej bi se vsi zakoni, ki so v nasprotju z islamskim učenjem razveljavili. Predstavniki EU so se na te proteste in zahteve, ki se jih udeležuje večina libijskega prebivalstva odzvali zelo ostro proti. To nam kar preveč odkrito kaže kaj si želijo, da iz Libije rata, ena majhna NATOVA kolonijica v kateri vera nič ne pomeni in tisti ki imate preč za povedati proti muslimanom, si želim da preberete tale citat iz nekega foruma:
»OB PREBIRANJU VSEH TEH MISLI IN RAZGLABLJANJA, NE MOREM, NE DA BI POVEDAL NEKAJ RESNICNIH DEJSTEV V ZVEZI Z ISLAMOM MUSLIMANI, TERORISTI IN STRPONOSTJO. PROSIM PREBERITE!!!!
Sem musliman, imam 7 stopnjo izobrazbe, koreni so iz ex yuge, sicer s ponosom tudi slovenske matere sin!!!
Kot prvo, muslimani, ki sledijo tisto kar piše v svetem in plemenitem Koranu, so pravi verniki in pravi muslimani (arabsko mumini), tisti kateri zlorabljajo določene nejasne, dvomljive in večpomenske verze (katerih je kar nekaj v Koranu, š več pa v Bibliji) pa so današnji teroristi, ki niso nič drugega kot produkt ameriške novosodobne kolonialne politike. Kaj sploh je Korna in o čem govori???? Prosim vsi, ki ne vsete si to preberite, ker so v večini primerov napačne predstave o Koranu:
Koran je zadnja božja objava, objavljena preko božjega odposlanca Mohameda celemu človeštvu! Koran je knjiga ki potrjuje in daje identiteto in legitimiteto prejšnjim božjim objavam kot so Biblija in vse pred njo. POMEMBNO: V Koranu je 25 krat omenjen Jezus kot eden izmed bistvenih Božjih odpolsancev in večina islamskih učenjakov je mnenja da je Jezus bolj pomeben kot Mohamed, kajti Mohamed je samo potrdil tisto kar je govoril Jezus in uresničil Jezusove napovedi (kot so se tudi vse druge uresničile), da bo prišel "odrešitelj" in to je nedvomno Mohamed. Njegov prihod na zemljo je torej napovedan in je bil nujen, kajti velika večina Kristjanov ne verjame tkao kot je Jezus zahteval in objavljal - saj zaradi tega so ga križali. Poglejte samo rimokatolike in cerkev kaj dela - polno pedofilije, homoseksualcev, dobesedno ropanje ljudi, vse torej kar je Jezus ostro prepovedal in napovedal da se bo zgodilo. Zato je prihod oddrešitelja bil nujen in to je Mohamed. V bistvu tisto izvirno krščanstvo, ki ga je Jezus zagovarjal ni nič drugega kot današnji Islam in islamsko verovanje. KAKO SAMO LAHKO KRISTJANI TAKO GREŠIJO DA VERJAMEJO V JEZUSA KOT V BOGA, ČE PA JE ON BIL NAVADEN ČLOVEK, ZELO BLIZEK BOGU IN JE GOVORIL DA JE POSLAN OD BOGA. Torej je odposlanec, tako kod Mohamed!!!!! Cerkev seveda vse to izkorišča v svoje namene predvsem finančne (Božič - komercializacija - 25 dec, vsi vemo da je Jezus rojen oktobra).
No vse to ni nenavadno, saj je Jezus to napovedal, da se bo zgodilo in napovedal prihod odrešitelja. Miuslimani smo mnenja da je to Mohamed, seveda Kristajni pa ne, to je temeljna razlika med ISlamom in Krščanstvom, vse ostalo pa je isto, čeprav cerkev spet to ostro zanika!
Islam je kot Krščanstvo strogo monoteistična vera (verjame samo v enega boga). Seveda Kristjani pa se tega ne držijo saj se molijo Jezusu, devici MAriji, različnim svetnikom, kar je spet NASPROTNO tistemu kar je Jezus govoril, zato večina Kristjanov ne verjame pravilno!! En del Kristjanov (predvsem protestanti) verjame tako kot je Jezus govoril in njihov način in princip verovanja je identičen islamskemu, torej izvirno Jezusovo Krščanstvo je Islam!!!! Mohamed je povedal da je on zadnji božji odposlanec in da se za njim ne bodo več pojavljali božji poslanci (razen lažnih, vendar ne preveč pomembnih) in Koran je zadnja Božja objava človeštvu, kar se je do sedaj uresničilo saj 1600 let od kdaj obstaja Islam ni bilo nobenih Božjih objav ali odposlancev.
Po tolkih letih preučevanja Biblije in Korana sem sledečega mnenja:
V obeh knjigah se govori o nerazumljivih in dvomljvih verzih, katerih pomen ve samo bog (Allah). Ljudje ki delajo nered na zemlji bodo sledili tiste verze, naša dolžnost je da jih pustimo na miru, saj en vemo kaj pomenijo. Kaj je njihov namen žal ne vem in ne najdem (zaenkrat) odgovora, saj niti mi ni treba če jasno piše da jih pustimo na miru. in to so teroristi, pedofili, samomorilci (Islam strogo prepoveduje samomor saj je to dejansko večji greh kot umor - terorisit so torej veliki grešniki ne pa mučeniki)...
PA ŠE TO: Slovenski muslimani ne podpiramo terorizma, smaomorov, širjenje vere z ognjem in mečom!! ZA temi besedami stoji celotna islamska populacija Slovenije.
Po zadnjem popisu je muslimanov v Sloveniji okoli 50 000, neuradno pa še vsaj en krat toliko, torej trenutno po nekih raziskavah 5- 7 % prebivalcev v Sloveniji. Ta številka je v velikem vzponu in pa nekaterih ocenah bo dostegla v 20 letih nekje vsaj 25 - 30 %. To so dejstva, če komu paše ali ne in ne veljajo za slovenijo ampak celotno Evropo. Na svetu je sicer okoli 1/3 prebivalcev muslimanov, džamij je pa največ na svetu po številu, več kot cerkev.
OSTAJA EDINO DEJSTVO - PRAVI KRŠČANI KI VERJAMEJO IN SLEDIJO TISTEMU KAR JE JEZUS GOVORIL SO V BISTVU MUSLIMANI AMPAK SPET PRAVI MUSLIMANI KI SLEDIJO KORANU, NE PA RAZLIČNIM TERORISTIČNIM ORGANIZACIJAM, TOREJ MED PRAVIM KRŠČANSTVOM IN IZVIRNIM ISLAMOM NI NOBENE RAZLIKE, ČEPRAV CERKVO TO MOČNO MOTI JE TO EDINO DEJSTVO DA SMO VSI BRATJE NASTALI OD ADAMA (ADEMA PO KORANU) IN EVE (HAVE PO KORANU)!SMISEL RAZLIČNIH NARODNOSTI IN NACIJ JE PO KORANU SAMO V MEDSEBOJNEM POMAGANJU, IZMENJAVI ZNANJ IN IZKUŠENJ, NE PA V SOVRAŠTVU ALI DELANJU RAZLIK!!
Hvala za čas....«
(http://forum.feri.uni-mb.si/Default.aspx?g=posts&t=6663, napisal ga je mister bigg, 8.maja 2008 ob 9:28:34 p.m.)
"Iz Libije sicer medtem prihajajo poročila, ki kažejo, da je bilo v pogromih upornikov ubitih veliko več “lojalistov”, kot pa je bilo to mogoče predvidevati. Prav tako pa ni dokazov za trditve da so Gadafijeve sile ubile “6000 ljudi”, ki so bile osnova za začetek intervencije zveze NATO. Splošna nezainteresiranost držav zveze NATO v primeru podobnih ubojev demonstrantov v Siriji, Jemnu in Savdski Arabiji so zato še en dokaz za oceno, da so bili najverjetnejši razlogi za odstranitev Gadafija tudi v tem primeru “humanitarne intervencije” povezani predvsem z iztekom naftnih koncesij v Libiji v letu 2012 in dejstvom, da so zahodne države Libiji dolgovale okoli 200 milijard dolarjev. Pri čemer je Libija dodeljevanje koncesij pogojevala z izplačilom dolga in v primeru neuspešnih dogovorov grozila s tem, da bodo koncesije dobile druge države."
Ne trdim da je Gadafi dober mož, ki je delal samo dobre stvari, hočem povedati le, da so nas mediji zopet ****, saj niso povedali celotne zgodbe, temveč zelo predelano zgodbico.
V svetu se dogaja mnogo stvari. Cel mesec sem dogajanje spremljal skozi medije in ko sem pred enim tednom zopet začel sodelovati na forumu, so me močno presenetila dejstva v zvezi z Libijo. Nisem mogel vrjeti, da je medijem toliko stvari v zvezi z Libijo uspelo prikriti. Ker nisem mogel kar tako sprejeti kar se je govorilo, sem stvar preiskal. Mnoge stvari so dejansko resnične in v ozadju se plete neka zarota. Gadafi je naredil ogromno pozitivnih stvari in tudi močno poudarjal to kako nedemokratične so ZDA in kako svetu vladajo elite. A denar je sveta vladar in to se je zopet prav lepo pokazalo. In to se zopet kaže tudi v evropski uniji. Tista mala elitica na vrhu evrope si zopet želi prilastiti vse in na to opozarjajo povsod po Evropi(http://www.youtube.com/watch?v=EST_xLpfaKo&feature=player_embedded). V naši zavesti bo potrebno nekaj spremeniti. Če ne bomo zopet postali socialni in povezani med sabo, če ne bomo razširi pojem jaz v pojem državo potem se nam bliža konec. Ne bomo morali zdržati pritiskov, ki nam sledijo. In eliti že težko rečemo ljudje, sam David Icke pa ima celo "dokaze" da to niso, zato tudi njo lahko dojamemo kot iziv. In če se človeštvo sopet ne posociali. Pa ne mislim celega človeštva, vsak narod posebej, ampak z istim ciljem - da se vzpostavi blaginja, da se preštevilne tegobe, katerim bomo v bližnji prihodnosti izpostavljni, premaga. Preštevilne naravne katastrofe, park Yelowstone bo verjetno v kratkem izbruhnil, širjenje sovraštva in možnost vojne zaradi trenutnih razmer v svetu, prisvajanje ljudi kot živali z strani elite, mučenje in izživljanje nad živalmi (vegiterianstvo), vedno hujše izkoriščanje nerazvitega sveta in ljudi z strani naše "razvite" Evrope in Amerike itd. Mnogi problemi bodo še nastali in rešimo jih lahko samo če se povežemo in upremo. Če tega ne storimo, bo naša prihodnost izginila. Vsak se ima možnost spremeniti in vsakega dolžnost je da se. Križišča na katerem smo, bo hmalu konec in vsak se bo moral odločiti, dolžnost tistih ki smo se, pa je da ostale o tem kaj se dogaja obveščamo in poskušamo razviti socialni čut. Ne samo zase, temveč tudi med soljudmi in sodržavljani. Ne bomo mogli vzpostaviti takšne oblasti kot si jo želimo, če se ne povežemo. Ker dokler ljudje v politiki vidijo elito in svojo nemoč, dokler ljudje ne hodijo na volitve ali volijo stranke, ki so jih z manipulacijo v to prisilile, bo človeštvo tonilo. Slovenija je izvrstna država glede tega. Majhna, malo ljudi, mnogo spoznanstvev in morala bi vladati tudi velika povezanost, ter složnost. Samo z pomočjo te lahko uspemo. Šele ko bomo bili zmožni izvoliti vlado, in jo tudi ustvariti, ki bo tako dobra za nas, da ne bo rabila od nas na silo z davki pobirati denarja, temveč povsem prostovoljno, ker bomo mi tako želeli. Ker ji bomo zaupali, da ji denar dajemo zato, da bomo s tem pomagali nam in sodržavljanom in zato, ker vemo da bodo tudi nam pomagali ko nam bo težko... (zdravstvo, šolstvo, vse ostalo kar se tiče javnega blagorja, UTD, javni prevoz, elektriko ...)Šele ko to dosežemo smo izbrali smer v križišču, ker je le to prava in edina smer. In ko to dosežemo ne bomo več potrebovali voditeljev kot je Gadafi, do takrat pa so voditelji očitno nujni. In če se ne upremo skupaj, nam bodo mediji še naprej lagali kot do slej.
Dobro si oglejte semrokaze, morda pa se nam uspe še kako drugače zmazati. :)
Bodite polni optimizma in želite si sprememb, ker so nujne. Niso nujne za vas kot posameznike, nujne so za celotno družbo.
(Toliko o revnosti in infrastrukturi Libije. To je slika Tripolija)
avtor: veliki M vir: www.misteriji.nehttp://www.misteriji.ne